ponedeljek, 8. oktober 2012

Prvi dan



No, pa so za mano prve tekaske izkusnje v tapravi dzungli. Noc se je zakljucila komicno, saj so brazilski tekmovalci uprizorili nenavadno budnico. Pred peto uro so zaceli z vriskanjem, zehanjem, ej ne mores verjeti – poltretjo uro pred startom. 
Ob pol osmih smo se zakadili v hrib. Potrudila sem se zaceti v prvi polovici. Do prve kontrolne tocke smo si dihali za vrat. Prva dva dneva moramo na kontrolnih tockah pocivati 15 minut. V resnici cisto pase, v tem casu napolnim vreco z vodo, nasujem izotonicni prasek, grem na stranisce, si zmocim lase, pripravim v sprednji del nahrbtnika gel in nato kontrolor ze odsteva sekunde. Po prvi kontrolni tocki je bilo treba na kratko zaplavat, pripravljena je bila vrv, da te ni potegnilo v globino in nato je sledilo mocvirje. Takoj za zacetek sem se pogreznila v sluzasto blato, do popka! Komaj sem zlezla vem, in si predstavljate, kaksna sem nadaljevala. 
Na drugi kontrolni tocki se mi je nasmehnil zaposleni Raje. Ker je zapisoval case in spuscal tekmovalce po pocitku, je bilo casa le za en poljub. Od tretje tocke do konca danasnje dne sem tekla samasama. Ni me bilo strah. Imela sem pa navijacev, ohoho. Opice, papige, ptice ...
Na tretji kontrolni tocki se je odprl raj, vasica kot iz sanj, pometena, brez smeti, z nasmejanimi domacini. Kilometri v dzungli letijo pocasi, verjemite mi. Ne vem, kolikokrat sem pristala na vseh stirih. Padci so pustili konkretne sledi na mojem kolenu. 
Od pete kontrolne tocke do cilja je bil tekaski pekel – taki vzponi, kot je bil tisti na Teku stirih obcin, opremljen s striki. No, tu jih ni bilo, pa tudi divjih vzponov in spustov ne.
A ce povem po pravici, v tako disecem okolju, kot je dzungla, nic ni pretezko. Niti 11 kg tezka prtljaga s cunjami in hrano ter obvezno opremo.
Tla so pogosto posuta s cvetjem – rumenim, modrim, rdecim. Moram nastudirat doma, katere rastline sem srecala. Na poti je cvetelo na stotine rdecih pasijonk.
No, po prihodu v cilj, sem v blatni reki oprala cunje, telo pa s krpico in litrom pitne vode.
Sedaj sem ze najedena in zmasirana ter grem lahko pocivat.
Pozdrav iz dehtecega tabora sredi dzungle. Iiiin, povezani smo s svetom, dobila sem kopico vasih sporocil. Hvaaala vsem!!

Ruth

SLIKE

3 komentarji:

K pravi ...

Sploh nisem dvomila v to, da boš ti uživala tudi v blatu do popka in utrujena po celem dnevu tekanja :)
Mislim nate!
Kitty

Tashky pravi ...

Z veseljemo preberemo vsa porocila, uzivamo z vami na poti! Vso srečo, veliko dobrih korakov, samo naprej, naprej, naprej...

renata pravi ...

jeeeej kako super se to bere! samo tako naprej in do konca!