Tu je Alešev odgovor ...
"Kako se je pravzaprav pričela njena zgodba, ne vem točno, mislim pa da je bilo to že več kot pred 20 leti, ko je mama dobila še čisto male čebulice. Prvi dokaz za to je fotografija iz marca 93. Takrat je bila to čisto običajna rastlina, mislim, da z dvema ali tremi čebulicami, kaj več pa najbrž ne in z enim cvetnim steblom, ki sta nosila le dva cvetova.
Nato mi manjkajo fotografije za štiri leta. Zakaj? Ne vem, najbrž ni bila nič posebnega . Čeprav je razlika iz aprila 97 očitna.
Tu raste že v malo večjem loncu. Nato sem bil malce bolj pridem v fotografiranju, saj so naslednja štiri leta nastajale fotografije vsako leto.
Vitezova zvezda je postajala vse bolj razkošna in atraktivna. V tem obdobju je bila še enkrat presajena. Razlog - zaradi rasti in množitve čebulic je počil lonec.
To se je nato zgodilo še enkrat, leta 2001, ko je bila zadnjič presajena. Po sedmih letih dobiva tudi lonec, v katerem raste sedaj vedno bolj elipsasto obliko, kar pomeni, da bo v prihodnosti zopet potrebno presajanje v malo večji lonec.
Glede druge oskrbe je vitezove zvezda zelo potrpežljiva in nezahtevna rastlina. Poleti jo po potrebi zalijem, v hudi vročini vsak dan. Zalivanje je kar težavno, saj veliko vode steče po tleh, ker čebulice rastejo tesno druga ob drugi in druga po drugi. Ne pretiravam :-) Zato ima poleti tudi podstavek, kamor steče nekaj vode, ki gre mimo. Dognojujem tako pogosto kot ostale balkonske rože - poleti tudi vsak dan, z gnojilom za cvet. Postavljena je na severni strani hiše, tako da dobi le nekaj jutranjega in večernega sonca. Proti koncu septembra odstranim podstavek, tako ni nevarnosti, da bi se čebulice v jesenskem deževju utopile. Tudi zalivanje zmanjšam ter preneham z gnojenjem. V drugi polovici oktobra počasi prekinem še z zalivanjem, za nekaj vode pa še vedno poskrbi dež. Ko se ohladi, jo za nekaj časa prenesem v zavetje pod balkon na južno stran hiše. Takrat povežem še vedno zelene liste v snop in rastlina tako počaka, da pritisne hujši mraz. Takrat jo preselim v klet. Tam prezimi v popolni temi pri temperaturi okoli 10 stopinj brez vode, takorekoč pozabljena. Listi kmalu porumenijo in se posušijo. Takrat jih oberem. Proti pomladi, odvisno od temperature, prične odganjati, zato jo prestavim na svetlo mesto in takoj ko je mogoče - ponavadi konec marca, prenesem ven in jo dobro zalijem. Nato jo oskrbujem po potrebi. Ko so cvetni nastavki že malo večji, enkrat tedensko zalijem z gnojilom za cvet. Pričetek cvetenja je odvisen od temperature. Ponavadi je to v prvi polovici maja, ko vitezova zvezda že kraljuje na severni strani hiše, skrita pred najmočnejšim soncem, saj se bi na hudi vročini njena cvetoča zgodba kaj hitro končala.
Koliko cvetov bo imela letos? Zadnjič sem naštel okoli 35 cvetnih stebel - točno je v tisti množici in zmešnjavi težko ugotoviti. Če vsako steblo nosi v povprečju tri cvetove, jih bo tudi tokrat čez sto."
1. maja 2008
Ni komentarjev:
Objavite komentar