Šla sem na Kriško.
Bilo je čarobno!
Nad Tržičem cvetijo zali kobulčki
Vodni motiv
Po dežnih kapljicah, ki so me prijetno hladile vso strmo pot, je zažarelo.
V gozdu
Triglav je bil kot privid!
Danes mi je Raje podaril novo uro - inštrument se je od Tržiča trudil z iskanjem satelitov. Brezuspešno.
Ko sem prišla nad gozdno mejo, pa je povezava uspela.
Sedaj vem, kakšno razdaljo premagujem, ko šibam na Kriško :)
Pred dnevi sem dobila še nahrbtnik, v katerem prenašam pijačo in jo imam obenem vedno "pri ustih". Camelbak.
Ja, treba se je navadit. Na začetku, ko po cevki pritečejo prvi požirki, je tekočina mrzla, nato pa vse toplejša. Nenavaden občutek, ko piješ vodo, ki jo je ogrelo tvoje telo.
In vedno, ko dejanje ponoviš, se zgodba ponovi. Hladno - toplo.
Škoda, da ob teh fotkah ne slišite spremljave.
Na poti v dolino pa ... Ne najdem besed.
Morda verni čutijo podobno, ko pridejo v svoje svetišče.
Moje je vsemogočna Narava.
Drage moje.
Za vzpodbudo še tehnični podatki. Iz Tržiča do koče in nazaj sem porabila 2 uri in 20 minut in pokurila 660 ccal.
1 komentar:
Hvala za prelepe posnetke .Pred leti sem sredi julija na melišču pod Komarčo blizu Črnega jezera opazovala prelepe lilije -oranžne barve- mi smo jim rekli zlata jabolka. A jih greš slikat namesto mene?
Objavite komentar