nedelja, 12. oktober 2008

Ne utegnem ...

- odgovarjat na vašo elektronsko pošto,
- pravočasno naredit vseh predračunov,

- napisat obljubljenih člankov, da ne govorim o nedokončani knjigi, ki visi nad mano.
Ne utegnem zajtrkovat, skuhat čaja, naredit soka, popit bazičnih mineralov ...
Vsaj nekaj se je to jesensko sezono spremenilo. Nimam slabe vesti, ker ne utegnem "preštet" otrok.
Vsi trije so "na varnem" v Ljubljani.

Žal mi je, da se ne utegnem ozreti naokrog - sedaj, ko je narava najbolj radodarna z barvami.
Joj, kako mi je žal, da ta hip sedim za računalnikom, namesto, da bi bila na tekmovanju za najtežjo evropsko bučo v Ludwigsburgu.
ČAS me je povozil ...

Kljub temu, da dneve začenjam še pred svitom!








2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Me veseli, da ste tudi vi samo človek s 24 urami. Ob prebiranju vašega bloga sem se pogosto spraševala kako zmorete, rože, hribi, delo, družina..., medtem ko meni neuspeva iz dneva v dan!?

Helena G pravi ...

Od vsega nenarejenega so najpomembnejši bazični minerali in mogoše še knjiga ... Ostalo lahko počaka.

Buče pa bom ta vikend namesto vas fotografirala jaz,saj grem v Stuttgart in Ludwigsburg.

LP
Helena G