četrtek, 29. april 2010

Bog ne daj



da bi crknu televizor ...
Tale pesmica mi je prva prišla na misel, ko sem po nenapovedani redukciji toka prižigala računalnik, pa je na ekranu vztrajala tema.
Joj, res je hudo, ko crkne, pa ne televizor, saj zanj mi ni mar, ampak MOJ računalnik!?!
Naš upravljalec računalniških možganov je na Japonskem, tako da bom še nekaj časa brez elektronske pošte, slik, dokumentov. Zato vašo pošto pričakujem na pr.ruth@gmail.com
Najtežje je pri pisanju člankov, a k sreči imam še "žepni" računalnik in se bom že znašla z njim!

Včeraj sem delovni dan začela ob šestih na romantičnem vrtu na Bledu, z lopato v roki nadaljevala v "Dobenski Ameriki" in nato doma v maratonskem svetovalnem tempu z vami ob delovni mizi dočakala, da je vzšla polna luna.
Ta me nadzira sedaj, ob samotni nočni pisateljski službi ...

Ni komentarjev: