nedelja, 29. avgust 2010

Le maraton pod Mont Blancom

Ja, dragi spremljevalci moje športne poti, lahko bi bilo drugače. A vmes je veeeliko če-jev.
Dež je čakal vse do štarta, a takrat se je ulilo. Z različno jakostjo je padalo z neba vse do konca mojega nočnega teka. To se je zgodilo ob treh zjutraj, ko sem s tremi Danci - "Janom", "Petrom" in "Tomažem", prispela nazaj v Chamonix. Verjetno smo bili edini, ki se nismo iz kraja Saint Gervais pustili pripeljati z avtobusom. Šli smo nazaj po isti poti, po kateri smo sopihali v množici 2300 tekačev.
Zakaj nisem na kontrolni točki čakala na organizatorjev prevoz?
Bilo je takole ...
Sprva sploh ne dojamem, kaj se dogaja. V mestu sprašujem za smer, najprej sledim eni skupini tekačev, nato drugi in končno pristanem v telovadnici. Sama sebi dopovedujem, da ne želim počivat in vedno znova sprašujem, kaj je narobe. Nič ne razumem. Končno naletim na angleško govoreče bitje, ki pove, da je tekma zaradi slabih razmer prekinjena.
Vse bolj me zebe, jasno, saj sem premočena do kože. Oblečem suh pulover, a ko znova nataknem mokro jakno, vem, da se bom prehladila. Zato se odpravim v dež, čez hrib v Chamonix.

Ravno, ko se z Danci ob 3:00 poslavljamo, vsi dobimo sporočila. Organizator obvešča, da nas ob 6:30 čaka avtobus, ki bo peljal v Courmayeur, kjer bomo tekmo nadaljevali. Takoj smo soglasni, da smo zaključili - svoj 42-km dolg maraton. Seveda, saj smo vsi premočeni in premraženi.
Sedaj doma, ko lepo sedim "na toplem", mi je takooo žal, a ...

Raje pravi, da me bo na UTMB peljal spet drugo leto :)

Oooo, to bom pridno trenirala, pa tudi težav z nohti takrat ne bom imela več. A prov?
Pa lepo vreme bom naročila :)

HVALA hvala vsem, ki ste bili v mislih z mano!!!
Povem vam, na blatni progi med dežnimi kapljicami ni bilo lahko ...
A slikce, ki jih nalagam, so moj francoski jagodni izbor!

6 komentarjev:

VANJA pravi ...

Ej, kakšna škoda! V mislih sem si takooo želela, da ti uspe!

A ne nazadnje, vsaka preizkušnja je novo spoznanje. In kot si rekla, temeljito porihtaj prst (ampah res temeljito), naroči lepo vreme (že danes, da bo pravočasno prispelo), malo potreniraj in že bo tu avgust 2011.

Čestitke za opravljeno pot (že teh 42 km v takšnih pogojih je dosti vrednih) in pozdrav iz Štajerskega konca.

Pika pravi ...

Ruth - ISKRENE ČESTITKE! Za pametno odločitev!! Za vse doseženo! Za voljo in zgled, ki ga imamo v vas.

Leto bo naokoli še prehitro. Vreme bo pa gotovo lepše, saj grše že ne more biti ;)

Res - ČESTITAM!

Anonimni pravi ...

Draga Rut vsk zakaj ima svoj zato...
Tebi se je letos pač tole izmuznilo meni je ušlo celo poletje ampak draga moja drugo leto bo najino-zihr
L.P.Mojca

Ovca pravi ...

Živjo,

danes smo bili v Chamu, gledali kako so nekateri prihajali v cilj, spraševali kje si ti in ni nam bilo jasno, kaj se je zgodilo. Zdaj šele razumem, da so očitno nekateri vseeno nadaljevali. Nekako v tem stilu so nam namreč razložili, ko smo vztrajali, da naj poiščejo kje si ti. Samo da se je vse dobro končalo! In seveda ČESTITKE!

Barbara

Ruth Podgornik Reš pravi ...

Ja, dragi moji, hvala za vse prijazne misli!
A povem vam, tudi francosko se bo treba malce naučit do drugega leta.
Sicer me skrbi, da bo spet prišlo do kakšnega nesporazuma. Tudi danski fantje, s katerimi sem tekla nazaj v Chamonix, so sklenili tako :)
NO, včeraj zvečer sem se za tolažbo podala na Roblek, pa sem imela navzdol še kar ročno vklopljeno - očitno zaradi spomina na tisto globoko francosko blato ...

Sebi pravi ...

Oj Ruth! Naslednje leto bova v lepem vremenu trgali po Franciji, Švici in Italiji, boš videla. In najina najdražja moška bosta zopet trpela isusove muke pred računalnikom. To bo zabavno! Ti samo že sedaj začni prositi za vreme za naslednjo leto...