sobota, 08. januar 2011

Zakaj ne opisujem tur?

Ker tega ne znam! Ne poznam izrazov za različne tipe snega, nisem vedno prepričana kje se nahajam :)
No, zato pa vedno z veseljem berem, kaj napišejo zagnani turni smučarji.
Tu je ena zadnjih objav na TK Gora ...

Kanjavec (Rok Medja, 04.01.2011)

Najprej sem nameraval iti na Kanjavec iz Krme, pa mi ni uspelo dobiti družbe, potem sem pa moral še posoditi avto očetu in nenadoma Krma kot izhodišče ture ni prišla v poštev. Dogovoril pa sem se za prevoz do slapu v dolini Suhe in tam začel z vzponom. Med vzponom na smučeh z Blata proti Lazu sem si sproti ogledoval sončni mrk, ki je dosegel vrhunec prav ob mojem prihodu na planino Laz. Na poti proti Lazovškemu prevalu in naprej za Debeli vrh sem ugotavljal, da je našo sobotno smučino marsikje že zapihalo in sploh je bila videti razporeditev snega bolj neenakomerna, zato mi je smer vzpona za spust čedalje manj ugajala. Zato sem se kar razveselil, ko sem opazil, da se poleg mene še nekdo vzpenja proti Kanjavcu iz smeri Velske doline. Takoj sem veselo pomislil, da morda to pomeni možnost smuke proti Krmi in prevoza iz Krme. Na vrh sem prišel prvi, kmalu pa me je s prihodom presenetila Ruth Podgornik Reš iz Podvina.

Sprva me je razočarala s tem, da ni imela prevoza iz Krme in se tudi ni nameravala vračati tja. Potolažila pa me je s tem, da so razmere za smuko po Velski dolini itak skorjaste in slabe, razveselila pa me je s tem, da si je zaželela smučati z mano v Bohinj, kamor s Kanjavca še ni šla.

Za smuko z vzhodnega vrha Kanjavca sem nama izbral vzhodni greben in strmo dolinico, ki se začne jugovzhodno pod njim. Dolinica se je izkazala za odlično izbiro, saj je bila polna pršiča in je omogočala čudovito smuko.

Nadaljevala sva po mojih sledeh za Debeli vrh. Vzpon prek prečke sva zaradi mletja snega opravila s pomočjo psov. Za smuko proti Lazovškemu prevalu sem povezal vsa območja pršiča, tako da sva naredila na kloži samo nekaj zavojev. Pod Lazovškim prevalom sva razritim smučinam sledila samo prek prvega klanca, nato pa zavila bolj pod Ograde, kjer naju je še vedno čakal novoletni pršič, ki ga je bilo niže proti Lazu še več in se je tako smuka v nasprotju z mojimi pričakovanji izkazala za odlično. V Lazu sva si ponovno prilepila pse na smuči in tako sledila poti do tam, kjer se svet dokončno prevesi proti planini Blato. Tam sva 'cucke' pospravila in odsmučala mimo podrte smreke na Babjem stopu do vrha klanca Cagovca, kjer kolovoz proti planini Blato zavije izrazito desno proti jugu. Midva pa sva nadaljevala v smeri dolinice naravnost vzhodno navzdol proti planini Blato. Smuka sprva poteka po strmi dolinici, potem pa po strmih pobočjih pod veliko steno. Sneg je bil trd, a posut s tanko plastjo pršiča. Brez težav sva bila kmalu na planini Blato Sledila je le še hitra in tekoča smuka do parkirišča na koncu sankaške proge, 670 m visoko.

1 komentar:

M pravi ...

Noro, super. Tisti dan me je sredi (cel dan) oblačne Ljubljane kar trgalo od želje, da bi lahko še malo podaljšala snežni odklop, pa služba ni pustila.
Veseli me, da ste ga izkoristili vsaj tisti, ki ste ga lahko.