Pa smo jih dočakali - prve snežinke!

Pobeljena jutra so nekaj čisto posebnega. Če bi hodila v službo, bi bila moja storilnost ob takih trenutkih na dnu. Vem, da bi se stalno ozirala skozi okno.
Bila sem zunaj - takoj, ko se je zdanilo. Na vrt v Radomlje sem se odpeljala šele opoldne. Do takrat sem uživala v lesketajočih podobah - in naredila preko 350 posnetkov. Joj, včasih bi bilo to več kot 10 dia filmov. Kako je v času digitalne fotografije enostavno. Neomejeno lahko pritiskamo na sprožilec in nato s preprostim posegom neuspele slike zbrišemo.

Pa ravno danes, ko je izšel članek o jesenskih zasaditvah, nas je sneg opomnil, da se zima bliža.

Znova ugotavljam, kakšna pridobitev je naša nova preprosta lesena terasa.
Kaj vse doživimo na tem malem koščku sveta!

Ne morem verjeti, kako vodne rastline "pijejo". Voda sedaj ne izhlapeva zaradi vročine ...
V pločevinasti posodi moram stalno dodajati vodo.

Še nekaj portretov ...

Pri jesensko zimskih zasaditvah igra pomembno vlogo tudi rastlinski nakit.
Takole izgleda prekrit z belim puhom ...

Pa še motiv, ki se ga nikoli ne bom naveličala.
Ptičnica ter prihajanje in odhajanje njenih obiskovalcev.