sobota, 9. januar 2010

Igra po mehki belini



Prav zanima me - ste tudi vi ob sneženju takooo razigrani?
To je res nekaj čisto posebnega. Tečeš, se valjaš, si ves moker, pa ne zebe ...

Z MIhom in Dikom smo šli v petek popoldne spet na Brezjansko pot miru.

Žejen :)

Kuža je imel s kratkimi nogami kar težave pri teku, zato sta jo z Mihom ubrala domov po krajši poti.

Jaz pa na dooolg užitkarski tek!

Kaj vse človek ne opazi, ko je sam s sabo in naravo ...

Ko sem prišla iz gozda, je bilo že temačno.

Kot vedno sem zavila na pokopališče ...

Nato pa čez brezčasne travnike in njive proti domu.

In potem se je prileglo savnanje in dva skoka razgretega telesa v globok sneg :)

V soboto sta se v idilični gozd podala tudi Jan in Neža.

Dik plezalec ...

Tudi njih je ujela noč.

3 komentarji:

polona pravi ...

Lahko kaj več napišete o tej poti?

Helena Golenhofen pravi ...

Ja, spomladi si želimo bralci Ruthinega bloga vodstvo po tej poti. Če bomo omagali, nam bo do doma pomagal Dik ...

LP
Helena

VANJA pravi ...

Povej, če ni res kako faj je, če znaš uživati sam s seboj. Po isti poti lahko greš deset krat, pa jo vsakokrat vidiš drugače!
Pozdravček!