Ravnokar sem od Anžeta prejela komentar, v katerem med drugim piše "zdej me tok mika da bi šel tud sam tko nekam".Ja, zakaj pa ne! Če čez dan nimaš veliko časa, se tisto lepo lahko zgodi tudi v trenutkih, ko se luna sreča s soncem ...Včeraj sem se od doma odpravila ob 4:15, ob 9:00 sem že v rastlinjaku zalivala rožice :)
Luna je poskrbela, da umetne razvetljave nisem potrebovala.
Na planini Dovška Rožca me je narava povabila na ples z vetrom.



Podarjeni trenutki, ko otrplo telo zmrzuje, razigrana duša pa prepeva ... da preglasi veter!







V življenju veliko pišem, a najraje se podpisujem na sneg ...

Ko deviško belih prostranstev zmanjka, me veselje mine.Z Dovško Babo grem ponovno na klepet, ko jo prekrije svež sneg!
2 komentarja:
Pozdravljena Ruth
Ko tako spremljam vaš blog se ne morem načuditi od kod vam vsa ta energija.........hribi gor...hribi dol......ste kot superwoman ; "mi" pa smo vam vsekakor hvaležni za vse prečudovite "fotke",ki jih delite z nami,hvala :)
lp Saška
Popolnoma se strinjam z zgornjim komentarjem. Res Ruth, hvala vam!
Objavite komentar