Vetrovna Svečica

Včeraj dopoldne sem se pri Roku v Anapurni srečala s puščavskima maratoncema. Z Natašo in Tonijem smo se odločili, kakšen material bomo uporabili za gamaše. Jaz jih bom dala naredit za dva para tekaških čevljev - za vsak slučaj.

Popoldne pa sem šla na trening, v sveže pobeljene hribe. Nameravala sem na Struško, a pristala na Svečici. Pobočje nad Bevško planino je bilo namreč zavito v gosto meglo.
Bilo je zeeelo vetrovno, prelestno lepo in naporno, saj sem spet gazila.

Od Javorniškega rovta, kjer sem parkirala avto, pa vse do Križovca je cesta vzorno splužena in se zato nisem nadejala, kaj me čaka ...

Še dobro, da sva šla z Jožetom zadnjič po uhojeni poti. Tako sem vedela, kam moram :)

Na Pustem rovtu pa je piiihalo.

Sem skoraj obupala.

K sreči sem šla naprej ... ves čas ob zajčjih sledeh ...

Slike žal ne morejo prikazati lepot. To je treba doživet ...

Veter, veter ...

Sončev halo

Mraaaaz

Kremaste barve ob poslavljanju sonca

Smuka po pršiču, ki ga je ta hip kar preveč!

Včeraj sem delala celo noč, do pol petih zjutraj in spala le dve uri.
Zato je bila ta vetrovna tura pravi preizkus. Zmorem ali ne?
Ja, počutim se moooočno!!!