Včeraj zvečer sem klepetala s tminsko prijateljico. Joli je povedala, da je šla na sončni vzhod na svojo goro, s katere se vidi tako morje kot Triglav. Jaz sem bila včeraj deležna "le" slednjega, a bilo je nepopisno lepo, saj je bila gora zjutraj čisto moja.
In ko sem že vrsikajoč smučala v dolino, se je proti njej valila nedeljska kolona turnih smučarjev in pohodnikov ...
Sploh se nisem nadejala, da bo smučanje čez zamrznjene žlebove tako noro ...
Spihano, ledeno
Radoveden pogled proti Kredarici
Tu je pernata družba :)
Bolj je strmo, bolj mi je všeč!!
Enkraten razgled ...
Potem se je na mojo veliko žalost pokvaril fotoaparat, pa sem smučala, smučala in se nič ustavljala. Še nikoli me niso takooo pekle noge :)
5 komentarjev:
Saj vem, da ne paše sem, ma vseeno; nekaj o vašem očetu
http://primorske.si/Sport/Rekreacija/Veslac-Mujkic-s-tekaskim-srebrom.aspx
Še enkrat: krasna družina ste.
Oh in ah!... Čudovito!
enkrat asfalt, drugič beton, ni dab' človk govoru. res prelepo :)
Nimaš tople postelje?
Mojca, hvala za link, evo, pa izvem kje se potika ata Jaka :)
Alja, Striti - res je bilo oh in ah ...
Anonimni, ni lepšega kot zapustit toplo posteljo - če je le razlog pravi!
Objavite komentar