Z Jožetom štartava ob dveh v Krmi in se še pred sončnim vzhodom smehljava na Kredarici. Potem sama skrenem iz prometnih poti in se umaknem na samotno turo proti Kanjavcu. Na sedlu Hribarice na obzorju zagledam pikico. Še nekdo gre po drugi smeri na najvišjo goro, s katere se v naši deželici da smučat! Na vrhu se izkaže, da je to Rok, ki ga poznam prek spleta. Redno berem njegove opise skoraj vsakodnevnih smučarij. In tako ob prijaznem poznavalcu odkrivam neverjetna prostranstva pod Debelim vrhom. V mraku si ob petih v Bohinju zadovoljno seževa v roke.
Res, ko se vse zdi neresnično ...
Črna noč in zvezdnato nebo, sončev mrk in sončev halo, bela lunarna pokrajina, pogled na oranžno lesketajoče morje - vse v mrazu visoko v hribih, v toplem domu pa me Raje preseneti s škampi.
Presodite sami, tu je nekaj fotk!
2 komentarja:
Resnično "neresnične", nadzemeljske lepote in vaš pogum!
Res zajemaš življenje z veliko žlico, srečnica !
Objavite komentar