četrtek, 05. januar 2012

Le ena zvezdica ...

je bila potrebna, da sem se izstrelila iz tople postelje.
Raje me je zbudil ob štirih, a ker je bilo nebo pokrito z oblaki, sem lepo mirno brala knjigo. Ves čas sem pogledovala skozi okno ... in jo opazila. Svetlečo zvezdico.
Na Robleku sem bila obdarjena z barvno terapijo prebujajočega se dneva.
Trenutek, ko se zahvališ, da si - točno na tistem mestu.
Potem sva se šla z Dikom pogrezat v mehko belino ... In se pogovarjat z vetrom.
Danes popoldne sem risala zasaditvene načrte, kjer je prevladovala rdeča barva. Naključje?







































Ni komentarjev: