Tu je SEZONA in moje delo se odvija z vrtoglavo hitrostjo.
Vsak dan imam v mislih blog - in vse, kar bi vam, dragi bralci, želela pokazat, povedat - a za to preprosto nimam časa!
Tako stanje se bo vleklo vse do 15. junija, ko bom spet lažje zadihala.
V petek sem na Golniku "preživela" prvo združeno terapijo, pri kateri sem na isti dan dobila strup čebele in ose.
Za nagrado sem si privoščila še en odklop, ki sem ga v resnici načrtovala že dolgo - vse od takrat, ko so me povabili v Bovec. Iz turobnega Podvina sem se tako podala na Kanin.
Megle so se trgale že v Mojstrani ...
V Ratečah je bilo vreme smejoče - tako kot tisočglava množica pod skakalnico v Planici.
In potem Sonce nad morjem megle. V teh hribih sem bila prvič - čisto so me očarali!
Iz urejenih smučišč sem se kmalu podala na stranpoti.
Čisto nehote sem prismučala v Italijo ...
Ob dveh se je megla začela dvigovati.
Malo čez tri je bilo smučarskega veselja konec. Okrog in okrog je bila le belina.
Tako sem imela ravno še dovolj časa za sprehod po pokopališču. 
Poleg mačeh in čebulnic na večini grobov cveti pomladanska resa.
Malce manj razkošna, a zato nič manj lepa, pa resa takole prekriva pobočja na poti iz Predela.
V Bovcu me je zvečer čakalo prijetno poslanstvo ...
Z ljubiteljicami cvetja smo se srečale tudi lansko jesen. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar