Na poti po Sloveniji

Izza volana že deseto leto opazujem prebujanje narave. Ko z avtom potujem iz kraja v kraj, si pogosto pravim - sem pa moram poleti priti s kolesom.
A do sedaj je ostalo le pri besedah ...
Morda bo to poletje drugače.

V ponedeljek sem se odpravila v Železnike.
Na poti sem se večkrat ustavila. Prvič pred Mišačami, kjer je živela moja stara mama Krista.

In obujala spomine na leta, ko sem otroke v vasico na obronku Jelovice vozila z vozičkom.

Na Jamniku

V Železnikih sem nazadnje predavala pred štirimi leti. Tokrat smo bili v Osnovni šoli. Ker so imele "učenke" že bogato znanje, smo se kar takoj podale v Srednjo šolo gojenja sezonskega cvetja.

Brez praktičnega prikaza ne gre - običajno traja kar dobro uro.

Dišeče rožce je treba povohati!

Ob tem se na veliko komentira ...

"No, v kakšne razsežnosti se je pri vas razvil viseči javorček?" vedno vprašam zbrane.
Odgovori so enotni: "Dva, tri metre!"