Tako kot se spodobi za praznik - jutro je postreglo s sončnimi žarki.
Ker smo imeli v Radovljici družinski zajtrk šele ob devetih, sem se v miru sprehodila okoli hiše - z aparatom v roki.
Pocukrani in zamrznjeni cvetovi ...
Hribi so se, na sicer mlečni podlagi, kopali v soncu. A le nekaj ur.
Ob enajstih sva se z Rajetom podala na Viševnik.
Odkrivala sem čare zame povsem novega gibanja v naravi.
Povem vam - krplje so zakon!
V spremstvu megle sva se prikopala na sicer tako oblegani dvatisočak.
Sploh si nisem predstavljala, kakšen užitek je krpljati po strmem pobočju in puhastem snegu.
Tako kot s smučmi - tudi s "povečanimi čevlji" je najbolje ubirati neobljudene terene.
Med macesni ...
... in mogočnimi smrekami pokljuških prostranstev.
Kjer človek vedno najde MIR!
Ni komentarjev:
Objavite komentar