Beseda ima zame večplastni pomen.
To je planota, po kateri je ulica, kjer sem preživela otroštvo, dobila ime.
To so prostrani gozdovi, kamor smo vsako poletje hodili po borovnice in jagode.
To so poti, po katerih sva z Rajetom najpogosteje tekla, ko sva kot mladostnika trenirala.
To je planota s planino Goška ravan, na kateri sva kot študenta - pastirja preživela čudovito poletje.
Na Jelovici smo posekali les za našo hišo, konec koncev so od Jelovice tudi vsa vrata in okna ...
Spet sem na plano privlekla spomine na dneve, ko sva z Rajetom na planini skrbela za čredo krav in študirala :)
Dooolgo že nisem bila na Jelovici.Raje zahaja tja kar pogosto. V soboto je šel s kolesom in mi označil 32 km dolg krog.
Izbrala sem dan, ki ni bil primeren za visokogorje. Dan, ko so bile napovedane mooočne padavine. In sem jih doživela :) Nekje na polovici poti, pri Martinčku, so z neba začele padati štrene, godba na nebu je igrala, bliskalo se je kot za stavo.
A začetni kilometri so bili povsem drugačni. Raje ve, da sem rojena nabiralka in se ne morem upreti jagodam, malinam ... Kako sem uživala!!!
Hvala, ljubi moj, za darilo!
Na pozabljeno Jelovico se bom še vrnila.Zvečer je sledilo maratonsko vlaganje bučk, ki jih je pred dežjem nabral ata Jaka. S Pio sva napolnili rekordnih 44 kozarčkov!
Ni komentarjev:
Objavite komentar