Še 100 dni do Transsahariane!

Zakaj sem se v sredo podala na 16-urni tek?
Zakaj neki sem 6 ur tekla ponoči?
Le zato, ker iščem odgovore na vprašanja.
Zadnjič sem bila na obisku pri Nataši, s katero se bova skupaj podali v Alžirijo. Njenega prijatelja je zanimalo, kako neki vem, da bom zmogla preteči 260 km.
Mislim, da je najpomembnejši občutek, ki ga doživim po dolgem teku. Ko nisem izčrpana in čutim, da bi lahko še ...
Po ultramaratonu v Franciji in po dveh zadnjih dolgih, razgibanih preizkušnjah prek naše deželice, sem prepričana, da sem sposobna za ta podvig.
V 100 dneh, kolikor jih je še ostalo do ultramaratona v Afriki, moram naštudirat kako bo s prehrano v tistih stotih urah, ki jih bom imela na razpolago za premagovanje puščavskih kilometrov.
Voda in sadje me čaka na vsakih 24 kilometrov, vse ostalo bom prenašala na svojem hrbtu.
Najti moram primerno obutev in seveda - vzdrževat moram kondicijo.

Izjemno moram pazit na prehrano. Danes na primer sem si ob šestih privoščila takle zajtrk - koruzni kruh s kislo smetano in repo, s kalčki, ajvarjem, česnom pa korenčkov sok s stebelno zeleno in čokoladno mleko. Pa seveda laneno olje in alge :)

Z Natašo greva v Afriko 13. marca. Ob 7:30 letiva iz Brnika, s postankom v Parizu in Alžiru.
V Tamanrassetu bova 14. marca ob 1:40.

15. marca ob 8:00 je start Transsahariane...

Nato maksimalno 100 ur do cilja :)

20. marca se bova prepustili oskrbi tega mladeniča.
Mohamed je izkušen Tuareg, ki naju bo pet dni vozil po puščavi.

25. marca ob 1:40 letiva proti domu, na Brniku bova ob desetih zvečer.
26. marca pa imam že predavanje o rožicah ...