petek, 30. julij 2010

9.dan - Krn - Črna prst

22:10 Petrovo brdo
Leden dež in sunki severnega vetra Ruth in Johna niso pustili iz Rodice proti Črni prsti. Edina možnost je bila sestop na bohinjsko stran in vzpon. Ker sta iskala bližnjico, bližnjica pa je gorah velikokrat najdaljša pot, sta se zaplezala in se bila po dveh urah tavanja primorana vrniti na greben. Na srečo je med tem dež ponehal in veter nekoliko umiril, tako da jima je le uspelo. Na Črni prsti sta bila ob 19:15. Tri minute prej sem gor prisopihal še jaz, z dodatno bojno opremo. Pol urce, pa smo šli. Jaz nazaj domov, John in Ruth pa do Petrovega brda, kjer je prespala. John pa jo je po zasluženem pivu zapustil. John, ti si kerlc. Hvala!
11:20
Na Planini Razor so jo sprejeli s šopkom. Solz ni mogla zadržat. Te so bile drugačne od tistih predvčerajšnjim. Joli in ostali - HVALA! Ob vroči peči suši premočena oblačila in obutev, malo čez 12:00 pa bo v spremstvu Johna odbrzela na Vogel in čez Rodico do Črne prsti, kjer jo bodo zopet pošteno pocrkljali, osušili. Računata, da bosta tam okoli 16h, zato boste podaljšala do Bolnice Franje. Vmes, na Petrovem brdu pa jo počakam še z objemom, poljubi in domačimi prigrizki ter svežimi oblačili.
Tako, plan spet prehiteva. Še vreme se zrihta... Ankaran je z vsakim korakom bližje!
6:50
Pravkar se je javila s Krna. Zaradi močnega naliva je na pot krenila kasneje, kot je planirala. Premražena in premočena je do kosti. Tolaži jo dejstvo, da jo Planini Razor čakata spremljevalca s toplimi oblačili in toplo podporo. Glede na njeno postavo in pot, ki je že za njo, upa da ne bo prišlo do podhladitve.
Ruth, drži se! Vsi smo s tabo!

6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Saj bo sedaj bolje, ko se bo vreme obrnilo.Le pogumno, samo ne na račun zdravja!!!!
Zvesta spremljevalka, Ana

Anonimni pravi ...

Teči in poišči sonce Ruth.
V mislih s teboj.

Sebi pravi ...

Upam, da sms-i, ji jih pošiljam dosežejo Ruth... In da ji vsaj kakšen nasmešek na ustih narišejo. Kljub slabemu vremenu in naporu...

Ruth, mi smo s tabo. Redno čekiramo blog in to kar Raje napiše. In se resno sprašujemo kakšna "žvau" si ti, da zmoreš vse to. Niti vreme te ne ustavi... Neverjetna si! Nadčloveško moč imaš! Kapo in zokne dol! Globok priklon!

Ruth Podgornik Reš pravi ...

Sebi hvala!
Ruth prebere vse SMSe, in pomenijo ji res veliko. Ampak dobi jih od 10 do 30 dnevno, zato upam da razumete, da bi z odgovarjanjem porabila preveč časa. Sem enkrat napisal že na blogu. Res, hvala. Na koncu se Vam bo zahvalila, brez skrbi, še sama.
Spremljevalci na poti smo enakovredni. Tisti, ki tečemo z njo, in tisti ki (beri tole) 1500 krat dnevno preko bloga (plus SMS, plus ostali) kliknemo na njeno dušo. Kdor je počel kaj vsaj priibližno podobnega, ve kako čutiš toplino na daljavo.
Še to: če ne bi vedela za Vas vse, ki jo spremljate, bi obupala. Za dvakrat sem bil zraven, a bilo je več takih trenutkov.
Za Ruth,
Raje

Sebastjana Klepec - Sebi pravi ...

@Raje: vem, da Ruth ne more odgovarjati in tega niti ne pričakujemo. Tudi zahvale ne pričakujemo... To je pač najmanj, kar lahko naredimo mi, ki nismo take "žvali" kot je ona ;-) - da ji sem in tja pošljemo kakšen sms...

Držite se! Mislimo na vas. Na Ruth najbolj. Seveda pa tudi na spremljevalce. Ni vam lahko ampak na koncu boste vsi vi zmagovalci! Pogumno naprej. Tako kot pravi Raje, Ankaran je z vsakim korakom bližje! Napad!

Anonimni pravi ...

Draga Ruth,
si ena najmočnejših in neodvisnih žensk kar jih poznam (čeprav le preko bloga).
Tvoja akcija, ki jo živiš te dni me je močno presunila, inspirirala in me dobesedno premaknila.
Hvala ti, v navdih si mi!
Vse dobro,
Neli