Ženske, ki pridno trenirate, ste me vzpodbudile, da se tudi jaz malce razmigam.
Na kolesu sem nazadnje sedela 8. marca, lanskega leta, v Španiji. Prav škoda se dela, da moj dragi, dragoceni karbonc brez dela stoji v garaži. Očitno res nisem rojena za na kolo.
A kljub temu, ko se odločim, kar vztrajno vrtim pedala. Ne rečem, bila je muka, od Podvina do Jezerskega se v tej pasji vročini kar vleče - in kot nalašč, sploh nisem pomislila, da bi bilo dobro imeti s sabo kakšno hrano. Pa sem šla spet na energijo sonca :)
Tu je nekaj dokumentacije s poti ...
Ko sem nekje v gozdu nad Jezerskim parkirala kolo, sem videla čisto megleno, a rdeče!
Jasa, polna slastnih jagod, mi je "rešila življenje".
Nato pa skok v druge čevlje, majico in hlače ter v razbeljen hrib do ledenika :)
Spet privid?!
Krtine na snegu ...
Tale je bila čiiisto sveža!
Potem čez valove proti vrhu ...
Uf, sonce pribija!
Treba je pazit na vsak korak, saj je na snegu polno živali.
V daljavi pa žarijo rumeni makci :)
Moj višinski cilj je bilo priti do vode.
Nujno sem jo potrebovala, saj je bila vreča prazna.
Potem pa res tisto, po kar sem prilezla tako visoko!
Ja, sem pozabila povedat, smučala sem brez majice, se je morala posušit na skali :)
Potem pa med rožicami in ob zahajajočem soncu v dolino.
Ej, noro noro, bo treba kmalu ponovit!!!
2 komentarja:
Ej, tile vaši hribi okrog Jezerskega so takoooo lepi! Res s splača malo zavrteti pedala!
Uživaj - maksimalno!
Ludo, pa živi....
Hec
Objavite komentar