Spomnim se, da smo kot študentje kivi morali imenovati aktinidija. A ime se očitno ni prijelo.Po mojih neuspešnih poskusih z različnimi sadnimi vrstami, sem ugotovila, da je ta rastlina čudovita, saj ne zboli. Kivija sta nam skoraj prerasla hišo, saj smo ju pridno zalivali, potem pa je bilo lansko pomlad veselja konec. Zmrzal!?
Imamo še dve rastlini neuničljivega bavarskega kivija, ki raaaasteta, veselo kot le kaj. Odkar obvladamo obrezovanje, tudi rodita :)
Včeraj mi je mama Slavka prinesla plodove rdečega weikija. Jupi, v rodnost se je spravil že v tretjem letu!
Zadnjič, ko smo urejali vrt v Radovljici, pa sem z odprtimi usti občudovala tri obložene Kendove kivije ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar