četrtek, 23. december 2010

Čarobni stavek

Turobno dopoldne v kuhinji, Dik mirno spi na svojem mestu. Z Rajetom se pogovarjava, in ko reče: Ne bi bilo slabo, če bi šla lavfat, pes pridirka ter v pričakovanju strmi vame s sijočimi rjavimi očmi, miga z repkom, nežno zacvili.
Včasih imam občutek, da zna brat med vrsticami in da nas razume bolj, kot si sploh lahko mislimo.
Pa sva šla ...

No, ti fotki sta iz prejšnjega teka, ko je na poti proti Radovljici sijalo sonce.

Tokrat sva se med dežnimi kapljicami odpravila v Bodešče ...

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Prav imate, naši kosmati prijatelji res razumejo več, kot si mi mislimo. To vem, saj imam dva. Eden samo čaka, kaj bom rekla in že po zvenu glasu pogrunta, kakšnega razpoloženja sem, druga, zlata prinašalka je pa bolj lene sorte in se včasih naredi kar malo gluho in me pogleda samo z enim očesom, kadar ji kaj ukažem.
Lep dan vam želim!