Zadnjič sem med tekom Pod gorami odkrila še eno figo. 
Namig za naslednjo mi je dala Mateja. Pa sem jo v petek šla gledat ...
Na blejskem otoku raste figa, ki izgleda že zelo stara!!!
Ko sem bila ravno v čolnu, sem po dolgem in počez preveslala jezero ...
5 komentarjev:
Eno gorenjsko figo ima tudi g.Mito Trefalt v Dvorjah pri Cerkljah.
lp
Milena
Oo, lepo, potem je Trefaltova šesta figa, "odkrita" na Gorenjskem.
Se priporočam za fotko.
Pozdrav!
Kakšne lepe jezerske fotke! Samo še povodnega moža se manjka...
FIGE CVETONKE IN VENDIMKE
Večina fig obrodi dva roda. Redko kateri človek ve, da ima tako prvi kakor drugi rod fig tudi svoje ime.
1.) PRVI ROD FIG - CVETONKE
Prvi rod fig se imenujejo cvetonke. Cvetonke zrasejo na enoletnem lesu to je na lanskem lesu. Tukaj v Slovenskih goricah so cvetonke zrele v drugi polovici julija oziroma v prvi polovici avgusta. Cvetonke so zrele ob žetvi pšenice.
2.) DRUGI ROD FIG - VENDIMKE
Drugi rod fig se imenujejo vendimke. Vendimke zrasejo na mladem lesu to je na toletnem lesu kateri je zrasel v istem letu na katerem so zrasle fige vendimke. Tukaj v Slovenskih goricah so vendimke zrele v septembru in oktobru. Vendimke so nekoliko manjše od cvetonk. So pa vendimke zrele ob trgatvi grozdja.
FIGE V SLOVENSKIH GORICAH
Tudi v Slovenskih goricah gojimo fige. Imamo kar več sort, med najpogostejšimi sortami prevladujejo mataloni, rjava turkinja, brogiotto nero, bela padovanka, panače, brogiotto bianco, pa tudi istrska črnica in belica ter ostale sorte.
Sta pa rjavi matalon in rjava turkinja dve najpogostejši sorti fige v Slovenskih goricah.
1.) RJAVI MATALON je najpogostejša sorta fige v Slovenskih goricah. Sicer v Slovenski Istri uspeva kar 6 različnih sort matalona in sicer beli, rumeni, zeleni, rdeči, rjavi in črni matalon. V Slovenskih goricah je najpogostejši ravno rjavi matalon, sicer so prisotne tudi ostale sorte matalona. Kot sem že omenil je ravno rjavi matalon najpogostejša sorta fige v Slovenskih goricah. Rjavi matalon ima plod cvetonk zelo velik, plodovi so težki v povprečju okrog 130 gramov. Vendimke pa so že nekoliko manjše od cvetonk in tehtajo okoli 100 gramov. Zrel plod rjavega matalona je bolj hruškaste oblike, kožica je bolj rjavkasta, meso pa je rumene ali pa rdeče barve. Tako kot vsi mataloni ima tudi rjavi matalon globoko izrezljane liste. Vršički matalona pomrznejo nekje pri -15 stopinjah Celzija. Je pa rjavi matalon kakor vsi mataloni seveda izrazita italijanska sorta. Cvetonke rjavega matalona se dozorijo v drugi polovici julija ter v prvi polovici avgusta, vendimke pa se dozorijo v septembru in oktobru. Nezrele cvetonke zelo rade popadajo na tla, vendimke pa se rade dozorijo kar pomeni da ta sorta raje raste na drugi rod kakor na prvi rod.
2.) RJAVA TURKINJA oziroma v angleščini Brown turkey je druga najpogostejša sorta fige v Slovenskih goricah. To sorto so na Balkan zanesli turki, ko so v času od 14. pa vse do začetka 20. stoletja osvajali Balkan, zato je ta sorta izrazito turška sorta primerna tudi za sušenje na soncu. Rjavo turkinjo gojim tudi gojim tudi sam doma in imam trenutno kar 12 grmov rjave turkinje. Rjava turkinja raste bolj na prvi in manj na drugi rod. Pri tej sorti nezrele cvetonke redkeje popadajo na zemljo in se seveda dozorijo, vendimk je nekoliko manj od cvetonk. Rjava turkinja je po obliki v obliki hruške, se pa cvetonke in vendimke te sorte medsebojno kar precej razlikujejo. Cvetonke imajo kar precej dolg vrat, vendimke pa zelo kratek. Plod rjave turkinje ima rdeče rjavo kožico, meso pa je bolj rdeče barve. Plod cvetonke tehta nekje okrog 100 gramov, plod vendimke pa okrog 80 gramov. Cvetonke rjave turkinje se dozorijo v drugi polovici julija ter v prvi polovici avgusta, vendimke pa v septembru in oktobru. Rjava turkinja ima zelo lepo obliko lista, list ni ne globoko izrezljan, kar pomeni da je izrezljan nekje srednje. Vršički sorte rjava turkinja pomrznejo nekje pri -14 stopinjah Celzija, v kolikor pa smo potaknjenec rjave turkinje prinesli od tam kjer imajo bolj mrzle zime, potem lahko vršiček prenese vse do -20 stopinj Celzija. Sorte rjave turkinje ni v Slovenski Istri, se pa pojavlja recimo v Dalmaciji.
Letošnja precej mrzla zima bo povzročila da letos pri nas v Slovenskih goricah prvega rodu fig najverjetneje ne bo.
Objavite komentar