Zadnjič mi je hči dala za prebrat svoj življenjepis - v angleščini. Kaj vse ima v sedemnajstih letih že za sabo ... Koliko ur igranja, plesa, učenja, treniranja ... in seveda ponočevanj, saj brez tega v umetnosti ne gre.
Koliko discipline in jeklene volje premore, tudi ob dneh, ko ne gre ... in ker sem ob Pii doživela tudi to, vem, da ni lahko.
Danes moji ljubi hčerki želim, da se ob 12:20 zbere in uživa. Ob tem kar zna in zmore ...
V Londonu je včeraj snežilo ... dober znak ... Pia se lahko počuti kot doma!
3 komentarji:
Naj jo spremlja tudi kanček sreče!!!
Kot sem že pri Rajetu napisala: držimo pesti na vso moč!
Vse veeeelike čestitke tako mlademu in pogumnemu dekletu!
Objavite komentar