Z Dikom sva vstala ob 3:15 in čez eno uro parkirala v Završnici. Tura na najvišji vrh Karavank je bila ena sama uživancija - nobenega mraza, tako mi je ponoči pot tekel v potokih, na vrhu ob barvitem sončnem vzhodu pa brezvetrje in ... samota.
Snežne razmere so enkratne - le kaj bi si lahko želela več!?
Bilo je res tako energetsko sožitje z lesketajočo naravo, da sem pozabila celo na pijačo ter domov prinesla polno termovko. Ej, to se mi pa še ni zgodilo!
Naredila sem preko 300 slik, nekaj sem jih naložila v album.
Uživajte!!!
3 komentarji:
Draga Ruth! Hvala za toooooliko lepih trenutkov, ki jih lahko doživljam z vami in so mi navdih za lastna potepanja!
Srečno, uspešno ter polno svetlobe leto 2011 vam želim!
Zvesta bralka in občudovalka Neža
Oooo,kako lepo, Kakšne lepe slikce,
kako mora biti lepo šele v živo:).
Hvala , ker tako zgodaj vstajate tudi za nas :))).
Lep pozdrav in vse dobro v Novem Leto, Mojca
Spoštovani,
Ne vzemite mojega pisanja narobe, vendar vam bi toplo priporočil, da kužka ne vodite v take hribe - psi morajo zaradi hrbtenice hoditi po ravnem, poleg tega so za tako majhnega psička take ture prenaporne. Sem kinolog in vem, kaj govorim, lahko pa povprašate tudi druge strokovnjake. Pri tako nizkih temperaturah vam bi svetoval, da psičku nabavite tudi pasji plašček. Lepo je, da ste športnica in da psička vodite redno ven, vendar če sami pretiravate, ne pretiravajte s psom, ker ti naši kužki res niso narejeni za v take naklone, hribe in kaj šele gore in hojo v hrib ter po skalah. Vzemite to dobronamerno. Vam in vašemu kužku želim vse dobro v letu 2011!
Objavite komentar