Začutite energijo!!!

Šele danes sem se, za razliko od ostalih turnih smučarjev, ki ste izkoristili oktobrski in novembrski sneg, podala v bele strmine. Ko sedaj zaprem oči in pomislim, kako čarobno je bilo, si pravim - vredno je bilo čakati ...
Raje mi je točno pred tremi leti kupil opremo za turno smuko, in od takrat me vleče na sneg.
Ker sem samotarska športnica, hodim na varne terene. Pa sem tokrat zgazila pot na Struško!!
Kakooo se mi je smejalo, ko pred mano ni bilo človeških sledi :)

Dva pogleda iz Pustega rovta - proti čarobnemu vzhodu ...

in Golici, ki je bila tam kot bela prikazen.

Narava je montirala na tisoče svetlečih lučk.

Ko je pošteno mraz, naj bo vsaj barvito ...

Mene sonce še ni doseglo, uf, sem se morala še kar precej dvignit.

Na Belski planini sem dojela, kaj me čaka ... veter!!!

Po novem nam v tej prijazni koči postrežejo s čajem - ob sobotah in nedeljah!

Meni se je mudilo na "toplo" do sonca ...

Tako kot je moja navada - direktisimo v hrib.

Kooončno me je poljubilo ...

Gori me je pričakalo polno prebivalcev :)

Tu pa sem prišla v puščavo - tako vetroooovno.

Vrh Struške 1944 m

Ko sem se naužila razgleda pa hajd v zavoje ...

Ker drugače ne gre - spet pse na smuči in v hrib

Stepena smetana na smrekah - čudo narave !

OOo, kakšna nora smučarija vse do doline!!!!

Vsi, ki poznate tiste čarobne gozode, že veste, kaj imam v mislih.

Vsakič, ko smučam med smrekami in bukvami, pridem na pot drugje.

Tokrat je bilo krepko "narobe",

a nič zato, sem se spomnila, kako sem maja na tej planini uživala ob narcisah.

Za piko na i pa še smučarija po cesti do parkirišča!

Juhej, sem že srečno doma ...