Saj po poti na Stol res grizeš kolena, a pogled na Blejsko jezero vse poplača :)
Res, neprestano sem se ozirala v dolino. Tam doli se je biser hitro spreminjal ...
Srečala sem kar nekaj cvetk, ki se ne zmenijo za sneg.
V dolini pa bleščava - na vrhuncu ...
Hribolazec, ki se je že vrnil iz StoLa, videla sem le njegove sledi, je bil ...
Če greda te slike, mu je zagotovo žal, da je zamudil zadnje sončne poljube na vodni ploskvi.
Že dolgo se z Dikom nisva tako obirala, a kaj zato, do sončnega zahoda sva imela časa na pretek.
Prvič sem imela oblečene sončkove hlače, ki mi jih je podaril Raje.
V njih se dobro smuča :)
Saj res, pihal je veter, zeeelo. A če ga ne bi bilo, bi bila prikrajšana za skulpure.
IN potem v tisti lunarni pokrajini naletiš na družbo. Pojavi se Luna :)
Vem, da fotografije ne pokažejo čarobnosti trenutka, a upam, da čutite silno energijo.
Ne sprašujte, zakaj hodim na vrh StoLa "na sončni zahod" ...
Domov sem prišla ravno pravi čas, da sem naredila večerjo za naju slavljenca.
Ko se je iz službe vrnil Raje, je le še narezal česen, nato pa že nalival šampanjec :)
4 komentarji:
Ruth, mislim da pri takem življenju kot ga živite, o kakšnem holesterolu ni "ne duha ne sluha" BRAVO!
Majda
Kako se pa vidva razvajata! Očitno sta sama, brez otrok.
LP
Helena
Prečudovite fotografije! :-)
Ruth!
Ne zaradi vseh urejenih vrtov, napisanih knjig in pretečenega Špartatlona ... ne! Zaradi tebe kot Človeka s posebno,tako zelo ljubeznivo energijo bom glasovala. Zame res Slovenka leta!
Objavite komentar