To niso le prvi zavoji v novi turni sezoni!

 Želja po smuki me je potegnila proti najvišji točki Karavank ...

Saj po poti na Stol res grizeš kolena, a pogled na Blejsko jezero vse poplača :)

Res, neprestano sem se ozirala v dolino. Tam doli se je biser hitro spreminjal ...

 Srečala sem kar nekaj cvetk, ki se ne zmenijo za sneg.

V dolini pa bleščava - na vrhuncu ...

 Hribolazec, ki se je že vrnil iz StoLa, videla sem le njegove sledi, je bil ...

 Če greda te slike, mu je zagotovo žal, da je zamudil zadnje sončne poljube na vodni ploskvi.

 Že dolgo se z Dikom nisva tako obirala, a kaj zato, do sončnega zahoda sva imela časa na pretek.

 Prvič sem imela oblečene sončkove hlače, ki mi jih je podaril Raje.

 V njih se dobro smuča :)

 Saj res, pihal je veter, zeeelo. A če ga ne bi bilo, bi bila prikrajšana za skulpure.

 

 IN potem v tisti lunarni pokrajini naletiš na družbo. Pojavi se Luna :)

 Vem, da fotografije ne pokažejo čarobnosti trenutka, a upam, da čutite silno energijo. 

Ne sprašujte, zakaj hodim na vrh StoLa "na sončni zahod" ...

Domov sem prišla ravno pravi čas, da sem naredila večerjo za naju slavljenca.

 Ko se je iz službe vrnil Raje, je le še narezal česen, nato pa že nalival šampanjec :)