Dopoldne sem napisala članka za Družino in Gorenjski glas, popoldne pa spet preživela v Karavankah. Želela sem na Vrtačo, a je sneg v Suhem ruševju čisto pobralo.
Pa sem bila spet pod severnim obrazom Begunjščice. Tokrat je okrog vogalov Pihalo. In to z veliko začetnico.
Otovorjena s težkim nahrbtnikom in smučmi sem se po strmini na čase kar plazila, saj sem se bala sunkov vetra.
Kakšno veselje, ko obraz obsije prvi sončni žarek!
Ker je res močno pihalo, sem na vrhu hitro opravila vse potrebno in odšibala ...
Tako kot vsi, ki so prišli uživat na snežišča pred in za mano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar