Ko sem zanosila tretjič, sem se vozila v službo v Celovec. Od prvega trenutka sem nosečnost, med napornim delom v vročem rastlinjaku, slabo prenašala - a jo srečno zvozila do konca!
Takole smo se pocrkljali, preden me je Raje odpeljal na senčno stran Alp.
Pia se je rodila dolgolasa.
S Kitajčkom, ki je takrat ležal v sosednji posteljici porodnišnice v Celovcu, sta bila prava "atrakcija".
Verjetno se spomnite!
Ko ste prvič prišli na vrtnarijo, sva bili s Pio še neločljivi.
Shodila je izjemno hitro - pri devetih mesecih, prve zobe pa dobila šele malo pred prvim rojstnim dnevom.
Dojila sem jo dobri dve leti. Pogosto je tekala za mano in vpila: "Duje duje!"
Kmalu je šla v varstvo - dopoldne v vrtec v Lesce, popoldne pa k mami Jelki.
Imeli sta se takoooo lepo ...
Mala rožica se je vedno odlično razumela z bratoma.
Smučala je stara eno leto. Kasneje je bila kot en dirkajoči bobek - povsem neustrašna!
Zbolela je zelo redko ...
Znala je uživati!
Na morju ...
Poleg pravih starih mam - Jelke in Slavke, je imela še eno - "mamo Mino".
Vsako leto si je pri teti Mateji zaželela drugačno torto.
Kako hitro je zrasla - naša vedno drobrovoljna punčka in igračke zamenjala za šolsko torbo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar