V soboto sem se odpravila na Špik.
Vauu, to pa je bilo doživetje. Moje roke se že najmanj deset let niso dotaknile skal. Sem premišljevala - nazadnje se je to zgodilo, ko smo z otroci splezali na Razor.
Naredila sem več kot 300 fotk, 84 jih najdete v spletnem albumu!
Vremenska napoved ni bila najbolj obetavna. Takole se je moj cilj skival v oblakih.
Avto sem parkirala ob peti serpentini, ki vodi na Vršič in se podala proti Krnici. Pot od koče do pobočja Lipnice je bila dehteča ...
in barvita.
Kakšni vzpodbudni napisi!
Pod Gamsovo špico ...
Cvetje, cvetje - na vsakem samotnem koraku
Le kaj počnejo na snegu - se hladijo?
Pozerka na Lipnici s Špikom v ozadju.
Tik pod vrhom
Po treh urah teka in hoje - 2472 metrov nad morjem ... 
In nato nazaj v dolino ...
Na koncu poti me je Narava obdarila s poslastico. Kako, da so čakale ravno mene?Na jagodah in borovnicah sem se pasla več kot pol ure.
Na avtocesti sem ob osmih zvečer padla v prometni zastoj. A čudoviti pogledi so mi bili v tolažbo.So lepote naše deželice opazili tudi turisti, ki so zariplih obrazov bentili v brezkončni koloni?
Ni komentarjev:
Objavite komentar