Včeraj me je zanimalo, če na Robleku sneži, pa sem prišla le do te table. Z vsakim korakom sem bila vse težja, bolj okorna in zmrznjena - od vode, ki se je neusmiljeno zlivala iz neba. 
Voda je bila povsod - ne le v strugah! 
Prvič sem imela priložnost poslušat hudournike, ki so drli po poteh in se po strmini glasno zlivali čez korenine mogočnih smrek.No, v petek popoldne je bil tek na Begunjščico šala mala, nad plastjo oblakov pa me je pozdravila prava zima ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar