Šele pred enim letom sem dobila turne smuči in zato je razumljivo, da nimam kakšne hude kilometrine. In povem vam - sploh si nisem predstavljala, da bom doživela najlepšo turo na ... Primorskem.
Sončni vzhod smo občudovali v Vrsnem, rojstnem kraju Simona Gregorčiča.
Čist posebno vzdušje - hoja med redkim drevjem, brini, šipkom ...
Mi trije - Jože, Miha, jaz in prijazen sončen dan.
Odstirale so se odlične razmere za smuko.
Miha je imel bordarske čevlje in je moral kmalu nataknit dereze - prvič v življenju.
Vzpenjanje na Krn je res nekaj posebnega. Ves čas gledaš kočo na vrhu, ki se zdi blizu, a je kot "fatamorgana".
Oooo, pa še takooo vroče!
Pot strma, direktna ...
Od planine Kuhinja do do Gomiškovega zavetišča na 2182 m smo hodili dobri dve uri in pol.
Nato še nekaj minut do vrha,
MORJE!!!
Jože je Miha učil ustavljanja s cepinom.
Nepopisen smučarski užitek, ko se v daljavi blešči Tržaški zaliv.
Miha ni mogel iz svoje kože :)
Smučali smo skoraj do avta!
Še par korakov čez planino, pa smo bili na parkirišču.
In nato dvourna vožnja - čez Kobarid, Bovec, Predel - nazaj na Gorenjsko.
Dragi primorski prijatelji.
Zavidam vam Krn! Tam gori bi bila vsak teden :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar