Sedaj, ko se moje priprave na ultramaraton okrog Mont Blanca zaključujejo, sem odkrila najbolj primerno pot za trening. In obenem izjemno atraktivno.
Brala sem v časopisu, kakšen naval obiskovalcev doživljajo naše gore.
Ta moja pot v Krnsko pogorje pa je bila samotna, planince sem srečevala le na delu od Krnskega jezera do vrha Krna.
Res, toplo vam priporočam, da se sedaj podaste v tisti konec. Mene so rastlinske združbe, ki so tako drugačne, čisto osupnile. Kmalu grem na ponovitev, ker se mi zdi, da vsega sploh nisem dojela. Bilo je preveč lepot za en dan!
Pa tudi - pokvaril se mi je fotoaparat, posebne rožce pa moooram ujet v objektiv :)
Za pot od Savice, mimo Komne, skozi pisano dolino Gracije, čez Bogatinsko sedlo, pa do Krnskega jezera, vrha Krna in nato po zanimivem koncu čez Peske, Prehodce, za spust čez Smrečje do planine Dobrenjščica in nato za res strm vzpon do Ksera in lagodno do planine Govnjač, mimo Komne in nazaj do doline, sem porabila natanko 11 ur. Uživaških ur!!!
Jutranji pogled na našega očaka me je vabil v višave!
Res mi je žal, a približno uporabnih je le nekaj fotk, vse ostale izgledajo takole stresene.
V dolini vročina, v hribih pa takooo prijetno sveže in barvito ...
Še nekaj pogledov ...
Da ne pozabim.
Sebi, tale pot ti bo pisana na kožo, saj nima zajl :)
Res super za trening!
In enkratna sprehajalna pot za vse vas, dragi pohodniki.
1 komentar:
Hvala Ruth! Bom preiskusila. Že zbiram dopustne dneve, da jih bom lahko izkoristila naslednje leto za dolge treninge...
Pazi nase, da se ti tik pred zdajci kaj ne zgodi.
Objavite komentar