Prvi poletni dan!

Kako ste ga preživeli, dragi moji?
Midva z Mihom sva šla tekat, tako za devet uric. No, v resnici je sina zanimalo, kako bo, če bo scenarij v soboto v Dolomitih deževen in siv. A morda bo tudi bel, tako kot danes v Karavankah. A da bova doživela sunke vetra, ki so naju na Stolu metali po tleh ... na čase sva se plazila po vseh štirih in se objemala, saj bi naju lahko odpihnilo. Kaj takega!!!
Na prvi poletni dan ...

Začela sva v Dragi in se do Robleka pošteno ogrela.
Uf, tako je teklo od mene, kot da bi bilo poletje :)

Proti vrhu Begunjščice je začelo snežiti.

Tule, na poti proti Zelenici sva doživela prvi prepih.

Pod Vrtačo sva zavila na spodnjo pot, ki vodi proti Stolu. Napaka!
Bila sva mokra - od glave do nog, saj je vse zaraščeno.

Pod Stolom se je začela prava zima. Mraz, veter, sneženje ...

Bila sva napol zmrznjena, a sva uživala, kajne Sinko :)







Še nikoli nisem bila toplega zavetja bolj vesela.
Ko sem se za toplo pečjo pri teti in stricu odtalila, sem šla spet v veter.

Res previdno, po vseh štirih.





Vreme je bilo vsako minuto drugačno ...



No, pa sva se le okorajžila in se podala v dolino.

Pomahala teti Betki

in se prepustila sunkom vetra ...

Na Prižnici je bila za kanček bolj mirno.

Veter je zahteval davek - podrt nagnoj

smreki.

Iz Završnice sva tekla "čez vasi" ...

Doma sta naju z večerjo pričakala Raje in Nina.

V znamenju poletja :)