nedelja, 20. junij 2010

Sobotno-nedeljska tekanja

Vam razkrijem moj poletni športni cilj?
Vsaj petkrat na teden se želim zmigat 1500 metrov nad morje. No, višje bom šla, tem bolj bom zadovoljna!
Tako sem včeraj dopoldne šibala na Dobrčo ...

Ob devetih zvečer sva se z Dikom med dežnimi zavesami odpravila na Kredarico. Koče nisva dosegla, saj sem v gosti megli izgubila sledi v snegu.
Ko sem v zimskem mrazu in vetru mukoma slekla težke, mokre cunje, sva obrnila proti dolini. In v naslednjem hipu sem bila spet čisto premočena ...
Ob dveh ponoči sem se stisnila k Rajetu. Uff, kakoo po taki preizkušnji ceniš topel dom :)

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

mater...
to pomeni da sem huda na vas
pa še pes je bil ves moker

Zdaj pa še malo lepše.Cenim vse vaše cilje ki jih dosegate na način ob katerih dobim očutek da so vas izpolnjevali .
Ruth preveć ste mi dragocena .
Saj v Dolomitih ne bo dežja.Bomo držali pesti.
Oh... bog pomagaj NAM

Ruth Podgornik Reš pravi ...

Ja, točno zato sem šla v nemogoč dež tja gor v hrib - iz vraževernosti, da bo v soboto v Dolomitih bolje.
Takrat bova z Mihijem tekla ob polni luni in pod zvezdnim nebom ...
Aneda, haha :)

p.s.
Diku v dežju ni hudega, malo se otrese, pa je spet čist srečen.

VANJA pravi ...

Super športni cilj! Držim pesti, da ti uspe - eh, pa saj itak ti bo!!

Uživajta v Dolomitih!

K pravi ...

Jaz pa gledam Dika in razmišljam, da je ob vama z Rajetom verjetno najbolj natreniran pes v Sloveniji :D Pa ne verjamem, da mu je kaj žal :D