Jaz vedno tečem počasi, nikoli ne šprintam. No, izjemoma, ob takih jutrih, kot je bilo današnje - kar kadi se za mano, ko šibam od točke A do B in nazaj, pa spet do C, D ... Vse skupaj je ena uživancija ... ob krokodiljih solzah, ki lijejo iz oči - od mraza, seveda :)
In potem smo se razbežali, vsak v svojo smer ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar