Spet je tu okrogla številka.
Dve objavi nista enaki, saj tudi en dan ni podoben drugemu.
Poglejte, na Kriško sem se podala v nedeljo popoldne - takoj, ko sem prišla iz Nemčije in spet včeraj popoldne.
Na slikah pa sta to povsem različna svetova! Vse bolj ugotavljam, da je slabo vreme lahko zelo lepo.
Kar pa druži obe poti, je močan veter. Uf, kako je pihalo!
V nedeljo ob pol štirih
Kaaaaaaakšen veter!Diku je pošteno jemalo sapo.
Opazovala sem drevesa - celo umirajo pokončno!
Uživala sem v razgledih ...
Dik pa ob smučanju po snegu.
Ob koči je bilo še tako svetlo, da sem jo mahnila na raziskovanje novih terenov.
Koliko hribov še čaka, da jih spoznam ...
Spomnila sem se, da sem doma pozabila čelno lučko.Zato sva jo z mojim spremljevalcem hitro ubrala nazaj v dolino!
Še sreča, da je nebo dolgo žarelo ...
Obvezen postanek pred modro osvetljeno cerkvico. 
IN VČERAJ - nedeljsko lepo vreme je zamenjalo dolgočasno, nič kaj vzpodbudno. 
A vredno je zagristi v hrib, kajti tam zgoraj čaka povsem drug svet!
V ivje odeta drevesa ...
Šumeče listje
S kristali posute poti
Pravljični gozd
Še nikoli nisem videla tako hitrega premika meglenih gmot. 
Škoda, da tega pojava ne znam ujeti v objektiv.
V strmem bregu nad Tržičem sem si za rojstni dan nabrala šopek - cvetočo pomladansko reso in teloh.
1 komentar:
Čudovita narava, čudovite fotografije, čudovita Ruth!
Tamara
Objavite komentar