Mali Triglav

Ta teden sem večino časa prebila pred računalnikom. Danes, ko sem od sedenja že vsa polomljena, sem premišljevala, kako lažje moje telo prenaša napore kot mirovanje.
V sredo, ko sva z Janom 12 ur vandrala po hribih, sem se prav dobro počutila :)
Jutri greva s Pio pozdravit dan na Viševnik. In jasno, popoldne me je že zanimalo, kako izgleda v hribih. Od štirih do petih je bilo takole ... pri temperaturi minus 16 stopinj.

V sredo pa je bil topel dan. Tudi na Malem Triglavu!

Kredarica je bila pod mojimi nogami.

Uživala sem ob pogledu na morje, videlo se je vse do Trdinovega vrha, Učke, Grossglocknerja ...

Z Janom sva navsezgodaj odrinila iz Krme

v bleščavo jutranjih kristalov

na tri in pol urno pot do naše najvišje planinske postojanke

Med dvournim čakanjem na Janova kolega sem si privoščila sprehod ...

Opoldne smo bili zbrani.

Jan me oblači - tako, kot sem jaz včasih njega :)

Plezalni pas, dereze, čelada, cepin ... in še pogled proti vrhu.

Veter je takooo pihal, da smo se komaj navezali.

In ... je šlo zares - kar za Janom ...

Na tretjem najvišjem vrhu naše deželice!

Pogled na zasneženega očaka

in na našo navezo.

Ob spustu do Kredarice sem aparat pospravila v nahrbtnik. Kaj mislite - zakaj?
No, uživajte še malo z nami ...

Jan, Katja in Blaž - hvala. V navezi nisem bila že slaba tri desetletja. In z vami sem se počutila varno!