Trajala je kar 17 ur.
Šest ur nočnega vzpenjanja na Kredarico.
Ena ura poskusa počitka na klopi Triglavskega doma.
Dve uri užitka ob prebujanju dneva.
Nato osem ur užitkarske sooončne ture.
Z Rajetom sva se spustila do Velega polja in povzpela na Kanjavec - 2569 m visoko, pa spet odsmučala do Vodnikovega doma in se preko Bohinjskih vratc vrnila v Krmo.
Poglejte blog!
Tam je prvi del - z luno ožarjene - poti :)
2 komentarja:
Ruth, živjo!
Že dolgo časa berem tvoje članke. Ob zadnjem pa mi je pa prišlo na misel, da se ti oglasim in ti povem, da te občudujem.Tudi sama sem zelo rada v gibanju, vendar nimam podobnih podvigov. Včasih pa grem tudi sama kam in mislim, saj je šla Ruth tudi sama. Najine poti se sicer ne križajo dostikrat.Srečali sva se na Marcialongi davnega leta 2004. Dobro pa se poznava z očetom Jakom.
Mislim si, da imaš v glavi nek velik projekt, in imaš zadnje podvige za trening. Ali imam prav?
Srečno pot!
Milojka
Seveda, draga Milojka, imaš prav.
Pripravljam se na avgustovski podvig. A najprej se moram za to dirko kvalificirat. Bom videla. Če mi ne uspe letos, pa kasneje!
Drži se, pa veliko samotnih poti :)
Objavite komentar