Pa se je le zgodilo, da sem se lahko odpravila na pot. Raje mi je k sreči našel tako dolgo iskano denarnico in pred kratkim pogrešani potni list.
Opremljena z vsem dokumenti sem se še pred sončnim vzhodom podala proti Italiji.
Vreme idealno, s pogledi, kot se spodobi za Južno Tirolsko.
Pri firmi Lazzeri sem bila nazadnje pred dobrimi desetimi leti.
Kaj novega?
Brez skrbi, a o tem, ko bo čas za to :)
Ob koncu ogleda sem imela v glavi že hribe ...
Z Mihom se bova namreč čez tri tedne podala v Dolomite, v območje okrog Treh Cin.
Gorovje je res mogočno ...
Kar obstaneš in strmiš, saj je slika vsak trenutek drugačna :)
Od rožic pa višje proti nebu, na sneg.
Na maratonu bo veliko lažje, sedaj malce bolj razumem, kaj naju s sinom čaka.
Pogled proti startu ...
in proti eni izmed "kontrolnih točk".
Nato pa na uživaški sprehod do Treh Cin ...
Prekrasni razgledi, kičasto toplo vreme
Res škoda, da sem bila obuta za na morje, sicer bi šla še malo naokrog.
Tako me zanima, kakšno bo vreme, ko se bom 26. junija v Dolomite vrnila z družino.
1 komentar:
Zgolj firbec ..
Dan kasneje .. 6.jun. ..
Stol 2236 ?
Objavite komentar