sreda, 24. september 2008

Visokogorski kal

Moja navada je, da za računalnikom delam več stvari hkrati. Med pripravo knjige nalagam slike v mape "na zalogo" - za različna predavanja.
Veliko se je nabralo tudi vodnih motivov. In ob tem sem se spomnila doživetja iz preteklega tedna. Z Rajetom sva se spuščala proti zamočvirjeni dolini ...

In nenadoma je skrenil s poti in me izza hribčka poklical.
Še sedaj mi ni jasno, kako je našel to čudo narave.

Jasno, slike ne pričarajo tistega vzdušja, a prvinske podobe so se mi vsedle globoko v srce.






In potem se vrnem k domačim motivom.
Kala res ne moremo imeti, nekaj vodne površine pa le premoremo ...





4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Najlepši del lepote je tisti,
ki ga slika ne more izraziti.
L.P.Mojca

ruth pravi ...

In včasih je dobro tako, kajne.
To je izziv, da iščemo ... TRENUTKE ... ki jih nosimo v srcu.

lidija pravi ...

Ruth, tele z vodnimi motivi so pa res čudovite (sploh za nas rake :))...

ruth pravi ...

Ej, Lidija - tud za nas vodnarje :)