Moja navada je, da za računalnikom delam več stvari hkrati. Med pripravo knjige nalagam slike v mape "na zalogo" - za različna predavanja.
Veliko se je nabralo tudi vodnih motivov. In ob tem sem se spomnila doživetja iz preteklega tedna. Z Rajetom sva se spuščala proti zamočvirjeni dolini ...
In nenadoma je skrenil s poti in me izza hribčka poklical.
Še sedaj mi ni jasno, kako je našel to čudo narave.
Jasno, slike ne pričarajo tistega vzdušja, a prvinske podobe so se mi vsedle globoko v srce.
In potem se vrnem k domačim motivom.
Kala res ne moremo imeti, nekaj vodne površine pa le premoremo ...
4 komentarji:
Najlepši del lepote je tisti,
ki ga slika ne more izraziti.
L.P.Mojca
In včasih je dobro tako, kajne.
To je izziv, da iščemo ... TRENUTKE ... ki jih nosimo v srcu.
Ruth, tele z vodnimi motivi so pa res čudovite (sploh za nas rake :))...
Ej, Lidija - tud za nas vodnarje :)
Objavite komentar