Moj zvesti družinski član Dik je noč za vsak slučaj prebil pred vrati spalnice, da ga slučajno zjutraj ne bi pozabila doma.
Pa sva šla - pozno, šele ob petih - na Pokljuko.
Po poldrugi uri vzpona sva pozdravila sonce na Debeli peči. Nato sva pet ur in pol hodila, hodila, no, predvsem gazila ... po sicer obljudenem gorovju, a po poteh, kjer nisva srečevala planincev.
Veste, kako se prebuja JUTRO?
Poklon SONCU
MACESNI - v središču pozornosti
Bleščanje svežega SNEGA ... na rožnato!
Prvi snežak pri Blejski koči
Sneg tudi valovi!
Svetleče morje megle pokriva Bohinj.
POTI ...
za gaženje :)
VRHOVI in usmerjevalne table
"Avtocesta" na Debelo peč ...
uhojena pot na Mrežce
samotne gazi
Dik je nekaj časa vztrajal, nato sem ga nosila v naročju, potem ...
je prvič v življenju pristal v mojem nahrbtniku. 
Dihal mi je za ovratnik :)
Bil je topel dan, brez vetra. Uživala sva v ptičjem ščebetanju.
Vseh sedem ur vedno z enim očesom na LUNI!!!
4 komentarji:
Kako lepo!
Mi, Primorci, imamo pa že cel teden sam dež!
Draga Tamara.
Slovenija je takoo majhna, a obenem čudovito raznolika, kajne.
Pri nas žari sneg, pri vas pa kakiji :)
Pozdravček!
dik je prava faca
Vsi trije ste občudovanja vredni, ah kaj ,neponovljivi!!!!!Kako bi pa Dik pomagal, če bi bilo potrebno? Srečno na vajinih poteh!
Objavite komentar