Raje me je svaril pred nevarnostmi v gorah, zato sem se ob koncu noči odpravila na "lahko" pot na Kriško goro. A bila je vse prej kot to! Od razgledne točke nad Tržičem sva na moje veliko presenečenje in ko se je zdanilo tudi veselje - gazila. Uf, pot še nikoli ni bila takoo strma in drseča. Bila sem podobna vrtavki :)
In ko sva bila enkrat na Kriški, sem si rekla - zakaj pa ne bi prva pregazila še poti na Tolsti vrh. Pa sva šla ...
Za vse rajžanje sva porabila neverjetnih šest ur, le za las sem prišla pravočasno domov. Ob dvanajstih sem morala biti v službi.
No, pa uživajte z nama!!!
Ooo, kako se je doma prilegel opoldanski zajtrk - raznovrstni kalčki in sadje.
3 komentarji:
Jutro,
prekrasne fotke,prekrasno jutro in dan so mi pričarale...seveda iz toplega zavetja se včasih ne zavedamo,da to kar počnete ni vedno lahko,zato je prav,da ste omenili naporno gaženje....
a je bil Dik zopet v nahrbtniku :)?
LP Mira
Ruth, ne boš verjela.
Prejšnji teden v četrtek, ko je bil še zadnji dokaj topel sončni dan, sva bila z možem na Tolstem vrhu. Bilo je zelo zelo lepo, jaz pa brez fotoaparata. Spotoma sem izrazila željo: "Kako lepo bi bilo, če bi sem gor prišla tudi Ruth in naredila, kot vedno, kakšne lepe fotografije za svoj blog." In glej, zgodilo se je...
Res lepo, zimska idila, da ji ni para! Hvala za lepe utrinke iz vrha!
Milena
Ja mamuška... zdej veš kam greva naslednjo nedeljo! Ampak samo na kriško, sej veš - morm vadtttt :D
Ljubljani primeren meglen objem...
Objavite komentar