Zanimivo, kaj vse človek opazi v temni noči ...
Rojevanje dneva me očara vedno znova!
Kako hitro se prelivajo barve, ton modrine se spreminja iz trenutka v trenutek ...
Tako sem si želela, da bi me prvi sončni žarki pobožali na vrhu Debele peči.In zgodilo se je ...
Sonce je opoldne grelo čisto na pomladanski način!
Pravijo, da je danes na Kredarici veter v sunkih dosegal hitrost 150 km na uro. Verjamem. Sem jih doživela in PREŽIVELA!
Ugotavljam, da bom morala pri svojih 48 kilogramih nosit še težji nahrbtnik, sicer me bo enkrat res odpihnilo.
Le kako, da nikoli ne morem slikati majhnih glasnih ptičkov v macesnih in velikih kur, ki jih pogosto preplašim? Planinske kavke pa kar priletijo in tako rade pozirajo. Danes sem si z dvema delila banano.
V hribe sem šla s ciljem, da osvojim Debelo peč.
Ker je bilo tako lepo, sem se mimogrede odločila še za en vzpon - na Mrežce.
Ne vem, kako to - a neprestano sem slikala Triglav.Očitno bom morala kmalu spet na Kredarico.
Veter je gospodar gora. Mi pa smo srečkoti, ki lahko uživamo ob njegovih kreacijah!
Za sabo puščamo sledi tudi mi ...
in živali.
Smučanje z gore je morda na taki sedemurni turi še najmanj pomembno. Če pa so razmere ugodne, je "nekajminutno" dričanje lahko nepozabno doživetje!!!
Za las je manjkalo, da mi veter smučke med snemanjem "psov" ni odpihnil proti Kleku.
Pripravljeni, na štartu - zdaj!
Užitek po poledenelem pobočju!
Na južnem snegu pa ...
Akrobacije!
Iz puhastih oblačil sem se počasi slačila - vse "do kože".
Rajski občutek na prostranih "smučiščih", kjer ni žive duše.
Le jaz in moja senca!
Ter Narava ...
Tu so slike v albumu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar