Ob pol šestih sva jo z Dikom izpred vojašnice na Rudnem polju mahnila v črno noč.A bleščalo se je tako na nebu kot na snegu.
Upam, da ste že doživeli lesket kristalov v soju čelne svetilke!
Z bohinjskega konca je veter nosil snežinke. Takole so se ujele na objektiv.
Ko so zvezde ugasnile, je še dolgo žarela Danica.Mimogrede - Pitagora je prvi spoznal, da sta zvezdi Danica in Večernica ena zvezda.
Na nebu sem občudovala Venero, na Pokljuki pa opazila žaromete vozila.Povečajte sliko!
Višje na gori je TAKO, takoooo je pihalo - še dobro, da sva bila z Dikom navezana!
15 minut čez sedem sva prilezla na vrh. Razmere na poti so vseskozi idealne, tudi pod vrhom ni tistega zoprnega ledu.
Malce sem se uštela - sonce vzide šele ob 7:43. Nisva čakala - bilo je takoooo mraz!Kakšna sreča, da so pogruntali "windstopperje"!
Hitro sva jo odkurila v dolino - iz oblakov se je začel pošteno usipati sneg.
Bilo je veličastno - oblaki so bliskovito drveli po nebu, iz trenutka v trenutek se je podoba spreminjala.
Med užitkarskim dričanjem po "bob stezi" so nastali še ti posnetki ...
In za konec še odtenek nežno rožnate, ob kateri mi vedno znova zastane korak.
Naredil se je dan!
Doma sva bila 15 minut pred deveto. Tisoč razlogov bi lahko našla, ZAKAJ mi je Viševnik tako enkraten cilj za jutranji sprehod!
Tu pa je en mini album današnjih fotk.
Ni komentarjev:
Objavite komentar