nedelja, 08. november 2009

Od 4:00 do 17:30

V Kropi

Navsezgodaj sem z veseljem pogledala vrt, ki sem ga uredila pred leti.

NA Jamniku je bila gosta megla. Tista svetla pikica je osvetljena cerkvica.

Ko se je pod Dražgošami naredil dan, sem se odločila, da bom na poti slikala kapelice.

V Železnikih sem šla v kontrolo po "mojih" vrtovih.

Vreme mi res ni bilo naklonjeno. Ves čas je rosilo ...

Kolikokrat sem šla že tu mimo, a še nikoli nisem opazila cerkvice na hribčku.

Malce kasneje sem ob cesti opazila usmerjevalno tablo, na kateri sem prebrala:
Pri cerkvi pomoli in se odpočij, pri kapelici pa v zdravilni vodi oči umij.
Žal, časa za počitek ni bilo, saj sem bila šele na začetku poti.

Potrebujete lepe kamne za vaš vrt?
Odlično nahajališče!

Asfalta je bilo konec, cesta blatna ...

Za muziko je bilo poskrbljeno.

Davča

Tik pod smučiščem Cerkno

Pri spustu na Cerkljansko stran so bili na preizkušnji čevlji. Me bodo ožulili?

Pogled na turistično kmetijo Špik, v kateri smo pred leti preživeli teden dni zimskih počitnic.

Kaaakšne barve ...

In presenečenje - dohitela sem mladega kolesarja Blaža, s katerim sva skupaj tekla sedem kilometrov.

V Cerknem sem se ustavila v trgovini in kupila malico.

Naslednjih 20 km do Idrije je bilo ubijalskih - tek ob glavni cesti se je vlekel v nedogled!

V Spodnji Idriji sem bila ob dveh.

Iz Idrije sem zavila proti Idrijski Beli. Prvič sem videla Divje jezero.

Po nasvetu primorskih prijateljev sem spremenila plan - namesto proti Otlici sem se usmerila proti Zadlogu in Kovku.

Naslednji del poti bi me vodil skozi gozdove. Ne dvomim, da bi se v temi res še kje izgubila.
Pa še takooo mraz je bilo na zasneženi planoti.
Tako sem bila čisto vesela, ko me je Andreja malo pred Črnim vrhom naložila v avto in odpeljala v Skrilje.
Zadnja slika, ki sem jo naredila na poti, je kar simbolična ...

V Vipavsko dolino je prišel tudi Raje. Preživeli smo prijeten večer.

Naša domovina je res enkratna.
Le nekaj uric stran od doma tečem, pa pridem v popolnoma drug svet ...

Draga prijatelja, hvala hvala ...

3 komentarji:

inot pravi ...

Odličen podvig! Čestitke!

Ruth Podgornik Reš pravi ...

Ooo, Hvala hvala za čestitke!
Dan pred tem podvigom sem imela nemalo treme. Kako bo, a bo šlo!?
Po asfaltu namreč že celo večnost nisem tekla.
K sreči sem jo odnesla brez poškodb!
Na teku je bilo v zadnjih urah res težko, a kakšen občutek, ko naslednji dan kot prerojen vstaneš iz postelje in nič ne boli :)
Pozdrav iz Gorenjske!

Vesna pravi ...

Super, moje iskrene čestitke ...:)