Nato je v petih urah, preden sem začela popoldansko službo, nastala tale zgodba ...
Sneg pod nogami, smuči na rami :)
Na Prižnici
Naprej pa prave zimske razmere ...
Ko so se palice začele takole pogrezat, sem sklenila, da je treba na smuči.
Stopinje hribolazcev, ki so nameravali na StoL, so se končale.Sledila sem drugačnim ...
Ko sem zagledala belko, mi je za hip zastalo srce.Povečajte sliko, opazite belo ptico?
Počasi sem se približala, pa sva se gledali :)
V resnici je ta belka moškega spola, čeprav je naličena.
Poglejte njegove rdeče obrvi! 
"Belček" je odšel po svoje. 
Jaz pa tudi ...
v visokih petah :)
urejena za najlepše plesišče!
V izbrani družbi
Sneg je bil res enkraten. Trd, pomrznjen.
Ves čas sem jo sekala naravnost navzgor.
Na sedlu se je sneg spremenil, delala se je težka cokla.
A na vrhu je bilo vse pozabljeno!
Prijadrale so moje črne pernate prijateljice.
Pa smo družno pojedle jabolko.
Smučarija je bila res taprava uživancija.
Malo me je stisnilo, ko sem ga zagledala - vsega svežega.Moje sledi, ki sem jih naredila pred kakšno uro, so bile zabrisane.
Vreme se je spreminjalo, le še Triglav kuka iz meglic.
Jerebika je podlegla sili snežne gmote.
Črna detelja se pa ne da, še vedno cveti.
Malo zatem, ko sem občudovala jezero,
je zarohnela gora.
Ne, to ni slap. To je svarilo!!!
Prelepe matere narave
Ni komentarjev:
Objavite komentar